Če ste ljubitelji kolesarjenja, potem ne zamudite dirkališčnega kolesarjenja, ki se na olimpijskih igrah prične v ponedeljek, 5. avgusta. Ta dinamična in adrenalina polna disciplina prinaša hitrost, spretnost in vzdržljivost najboljših velodromskih kolesarjev na svetu, ki se bodo borili za prestižne olimpijske medalje.
Dirkališčno kolesarjenje, znano tudi kot track cycling, poteka na posebej oblikovani ovalni stezi z zavoji velikih naklonov, imenovani velodrom. Tekmovalci se bodo preizkusili v različnih disciplinah, od šprinterskih, ki zahtevajo eksplozivno moč, do vzdržljivostnih preizkušenj, kjer bosta ključni taktika in izjemna kondicija.
V katerih disciplinah se bo tekmovalo na OI v Parizu?
Dirkališčno kolesarjenje je bilo prvič vključeno na olimpijske igre leta 1896 v Atenah, ko so se kolesarji pomerili v petih različnih disciplinah. Od takrat je šport postal stalnica na olimpijskih igrah, pri čemer so se discipline skozi leta spreminjale in razvijale. In v katerih disciplinah se bo tekmovalo v Parizu:
- Šprint
- Ekipni šprint
- Keirin
- Ekipna zasledovalna vožnja
- Madison
- Omnium (Dirka na končni cilj / Tempo dirka / Dirka na izločanje / Dirka na točke)
Ker sem velikokrat priča zbeganim komentarjem gledalcev, če kdaj slučajno naletijo na kakšno dirko, da ne vedo, kaj gledajo, v nadaljevanju opisujem osnovna pravila olimpijskih dirk. Pravila niso komplicirana in toplo priporočam branje, saj bo poznavanje pravil nenadoma odprlo vrata v svet resnično vznemirljivega in čisto preveč prezrtega športa.
Šprint
Šprint ali “match sprint” je dvoboj 2 kolesarjev, ki štartata istočasno z istega mesta. Čeprav match sprint traja 750 metrov oz. 3 kroge, se časovno meri le zadnjih 200 metrov. Prvi krogi se ponavadi vozijo taktično in zelo počasi. Nemalokrat se kolesarja tudi popolnoma ustavita. S tako imenovanim “track stand” manevrom si skušata kolesarja izboriti boljšo pozicijo na progi. Kolesar, ki je spredaj, je taktično v slabšem položaju. Zmaga tisti kolesar, ki prvi prečka štartno-ciljno linijo.
Tekmovanje v šprintu se vedno prične z razvrstitveno vožnjo, ki ji pravimo “letečih 200”. V letečih 200 kolesarji posamično odpeljejo časovno merjenih 200 metrov. Na razpolago imajo 2 kroga in pol za razvijanje hitrosti, tako da v zadnjih 200 metrov vstopijo z že polno hitrostjo (leteči štart). Namen letečih 200 je razvrstiti tekmovalce za turnirski del oziroma match sprinte. Match sprinti se vozijo na izpadanje, kar pomeni, da na koncu ostaneta samo 2 kolesarja, ki se udarita v finalnem meču.
Ekipni šprint
Čeprav je disciplina po naravi bližje ekipni vožnji na čas, se zaradi kratke izvedbe in visokih hitrosti imenuje ekipni šprint.
V ekipi so 3 kolesarji, ki štartajo z mesta in vozijo 3 kroge. Kolesarji si sledijo v tesnem zavetrju. Vsak krog 1 kolesar odstopi. Tako preko ciljne črte po treh krogih pripelje samo 1 kolesar oziroma tisti kolesar, ki je vozil na 3. poziciji.
V kvalifikacijskih vožnjah nastopajo ekipe posamično, medtem ko v finalnih vožnjah štartata dve ekipi istočasno, na vsaki strani steze ena.
Keirin
Keirin, ena bolj popularnih disciplin track cyclinga, ima svoje korenine v japonskih športnih stavah. Ker niso želeli staviti na konjskih dirkah, so si Japonci izmislili Keirin, obliko kolesarskega dirkanja, razvito z namenom stav.
Od šest do sedem kolesarjev sledi motorju v zavetrju. Motor pospešuje skozi 3 kroge, ko mora doseči 50 km/h. Po 3 krogih se motor umakne, skupina kolesarjev pa se nato udari v naslednjih 3 krogih. Kolesar, ki prvi prečka ciljno črto, zmaga.
Ekipna zasledovalna vožnja
Dve ekipi štartata istočasno, vsaka na svoji strani steze. Ekipi tekmujeta na 4 km. Največkrat to znaša 16 krogov. V ekipi nastopajo 4 kolesarji.
Zmagovalna ekipa je tista ekipa, ki dohiti nasprotno ekipo, oziroma tista ekipa, ki zabeleži boljši čas.
Madison
Atraktivna dirka dvojic “štafetne” narave, kjer dvojica osvaja točke v šprintu vsakih 10 krogov. Medtem ko en član dvojice dirka, drugi počasi kroži nad modro linijo (stayers line) in počiva, dokler ni vključen nazaj v dirko s “hook” prijemom.
S prijemom in potegom kolesar dobi katapultni pospešek in se hitreje vključi v dirko. Kolesar, ki je dirkal do tega trenutka, se dvigne v zgornji del steze in počiva do naslednje menjave.
Končni rezultat se preračuna na podlagi vseh osvojenih točk. Zadnji šprint v dirki prinaša dvojno število točk (10 točk, 6 točk, 4 točke in 2 točki).
Vsaka dvojica, ki prehiti grupo za krog, prejme +20 točk. Dvojica, ki je bila prehitena za krog, pa prejme -20 točk.
Omnium
Omnium je kombinacija 4 vzdržljivostnih disciplin. Največkrat so to: dirka na končni cilj (scratch race), tempo dirka, dirka na točke in eliminacije.
Kolesarji morajo pokazati konsistentnost skozi vse discipline, saj je končna razvrstitev odvisna od točk, ki jih vsak kolesar prejme za uvrstitev v posamezni disciplini.
Točke zadnje discipline (dirke na točke) pa se neposredno prištejejo k točkam generalne razvrstitve. Ker zadnji šprint dirke na točke prinaša točke s faktorjem 2, je omnium kot disciplina izredno napet in gledalce ohranja v napetosti do samega konca.
Da ne bo preveč za eno branje, bom opis posameznih disciplin, ki tvorijo Omnium, pripravil čez nekaj dni.
Lokalna & globalna priljubljenost
Čeprav olimpijske igre igrajo ključno vlogo pri popularizaciji dirkališčnega kolesarjenja, lahko rečem, da sedaj že tradicionalno ugotavljam, da to ni dovolj. OI so sicer odlična platforma, da lahko gledalci iz celega sveta dobijo priložnost spremljati najboljše velodromske kolesarje in to seveda prispeva k večji prepoznavnosti in zanimanju za šport. Vendar pa se po izteku iger navdušenje hitro poleže. Največkrat zaradi tega, ker se mnogi mladi kolesarji, ki se navdušijo ob gledanju svojih idolov na olimpijskih igrah, potem nimajo kam ali na koga obrniti. To želim spremeniti.
Mega dogodek: “Letečih 200” (sobota, 26. oktober 2024)
Ne zamudi prvega slovenskega dogodka, namenjenega promociji dirkališčnega kolesarjenja. Pridi, odkrij, preizkusi ali bodi le gledalec in uživaj v dobrem eventu.
