VODNIK / TRACK CYCLING
Spoznaj
velodrom.
Hitrost, taktika in popoln nadzor.
Spoznaj discipline, stezo in kolo.
OD 1870
Čisto kolesarjenje.
Začetki
Že leta 1870 so dirke v Angliji redno privabljale velike množice. Kolesarji so tekmovali na lesenih dvoranskih ovalih, ki so zelo spominjali na sodobne velodrome današnjega časa. Steze so omogočile, da je bilo moč tekmovati preko celega leta, promotorji pa so prišli na svoj račun, saj so gledalcem lahko zaračunali vstopnino.
01 / DISCIPLINE
Hitrost.
Vzdržljivost. Taktika.
Od dvoboja dveh šprinterjev do ekipne vožnje in dirk s skupinskim štartom.
Izberi disciplino in jo spoznaj podrobneje.
Šprinterske discipline
Šprint +
Šprint ali »match sprint« je dvoboj dveh kolesarjev, ki štartata istočasno z istega mesta. Čeprav dvoboj traja 750 metrov oziroma tri kroge, se čas meri le v zadnjih 200 metrih. Prva kroga se navadno vozita taktično in zelo počasi. Nemalokrat se kolesarja tudi popolnoma ustavita. S tako imenovanim manevrom »track stand« si skušata izboriti boljši položaj na progi. Kolesar, ki je spredaj, je v taktično slabšem položaju. Zmaga tisti, ki prvi prečka štartno-ciljno črto.
Tekmovanje v šprintu se vedno začne z razvrstitveno vožnjo, ki ji pravimo »letečih 200«. V njej kolesarji posamično odpeljejo 200 metrov, na katerih se meri čas. Za razvijanje hitrosti imajo na voljo dva kroga in pol, tako da v zadnjih 200 metrov vstopijo s polno hitrostjo oziroma z letečim štartom.
Namen letečih 200 je razvrstiti tekmovalce za turnirski del oziroma šprinterske dvoboje. Ti potekajo na izpadanje, dokler ne ostaneta dva kolesarja, ki se pomerita v finalu. Najhitrejši štirje kolesarji se samodejno uvrstijo v osmino finala. Četrtfinale, polfinale in finale se vozijo na dva dobljena dvoboja.
Keirin +
Keirin, ena bolj popularnih disciplin track cyclinga, ima svoje korenine v japonskih športnih stavah. Ker niso želeli staviti na konjskih dirkah, so si Japonci izmislili keirin, obliko kolesarskega dirkanja, razvito z namenom stav. Od 3 do 8 kolesarjev sledi motorju v zavetrju. Motor pospešuje skozi 3 kroge, ko mora doseči 50 km/h. Po 3 krogih se motor umakne, skupina kolesarjev pa se nato udari v naslednjih 3 krogih. Kolesar, ki prvi prečka ciljno črto, zmaga.
Vožnja na čas +
Individualna vožnja na čas. V elitni kategoriji moški in ženske vozijo 1000 metrov oziroma štiri kroge na 250-metrski stezi. Kolesar štarta iz mirovanja. Za štart se uporablja posebna naprava oz. štartna vrata. Štartna vrata nudijo kolesarju oporo za močan štart, hkrati pa so povezana z merilno napravo. Kolesar z najboljšim časom zmaga. Čeprav je disciplina dolga "le" 4 kroge, pa je zaradi intenzivnosti najbrutalnejša od vseh disciplin. Ker kolesarji vozijo vse 4 kroge z maksimalno obremenitvijo (tukaj ni taktiziranja), laktat in primanjkljaj kisika privedeta telo do skrajnih meja zmogljivosti. Nič kaj nenavadni niso prizori kolesarjev, ki se po končani vožnji ne morejo obdržati na lastnih nogah, ko sestopijo s kolesa. Vir: UCI, posodobitev 2025.
Ekipni šprint +
Čeprav je disciplina po naravi bližje ekipni vožnji na čas, se zaradi kratke izvedbe in visokih hitrosti imenuje ekipni šprint. V ekipi so 3 kolesarji, ki štartajo z mesta in vozijo 3 kroge. Kolesarji si sledijo v tesnem zavetrju. Vsak krog 1 kolesar odstopi. Tako preko ciljne črte po treh krogih pripelje samo 1 kolesar oziroma tisti kolesar, ki je vozil na 3. poziciji. V kvalifikacijskih vožnjah nastopajo ekipe posamično, medtem ko v finalnih vožnjah štartata dve ekipi istočasno, na vsaki strani steze ena.
Vzdržljivostne discipline
Posamična zasledovalna vožnja +
Dva kolesarja štartata istočasno, vsak na svoji strani steze. V elitni kategoriji je razdalja za moške in ženske 4 km oziroma 16 krogov na 250-metrski stezi. Zmagovalec je tisti kolesar, ki dohiti drugega kolesarja, oziroma tisti kolesar, ki zabeleži boljši čas. Vir: UCI, posodobitev 2025.
Ekipna zasledovalna vožnja +
Dve ekipi štartata istočasno, vsaka na svoji strani steze. Ekipi tekmujeta na 4 km. Največkrat to znaša 16 krogov. V ekipi nastopajo 4 kolesarji. Zmagovalna ekipa je tista ekipa, ki dohiti nasprotno ekipo, oziroma tista ekipa, ki zabeleži boljši čas.
Dirka na točke +
Dirka s skupinskim štartom, 25 km za ženske in 40 km za moške. Kolesarji lahko osvojijo točke v šprintu (na vsakih 10 krogov na 250-metrski stezi) ali na način, da prehitijo skupino za cel krog (+ 20 točk). Končni rezultat se preračuna na podlagi vseh osvojenih točk. Zadnji šprint v dirki prinaša dvojno število točk (10 točk, 6 točk, 4 točke in 2 točki).
Madison +
Atraktivna dirka dvojic "štafetne" narave, kjer dvojica osvaja točke v šprintu vsakih 10 krogov. Medtem ko en član dvojice dirka, drugi počasi kroži nad modro linijo (stayers line) in počiva, dokler ni vključen nazaj v dirko s "hook" prijemom. S prijemom in potegom kolesar dobi katapultni pospešek in se hitreje vključi v dirko. Kolesar, ki je dirkal do tega trenutka, se dvigne v zgornji del steze in počiva do naslednje menjave. Končni rezultat se preračuna na podlagi vseh osvojenih točk. Zadnji šprint v dirki prinaša dvojno število točk (10 točk, 6 točk, 4 točke in 2 točki). Vsaka dvojica, ki prehiti grupo za krog, prejme +20 točk. Dvojica, ki je bila prehitena za krog, pa prejme -20 točk.
Eliminacije +
Dirka z izločanjem, vzdržljivostna dirka, ki s šprinti naredi selekcijo. Kolesarji bodo izvedli šprint vsak drugi krog. Zadnji kolesar v šprintu je izločen. Dirka se običajno prične s 24 kolesarji in traja, dokler ne ostane samo eden, zmagovalec.
Tempo dirka +
Tudi tu kolesarji individualno osvajajo točke s šprinti ali prehitevanjem za krog. Z izjemo prvih petih krogov se v tempo dirki šprinti vršijo vsak krog. Zmagovalcu šprinta je dodeljena 1 točka. Kolesar, ki za krog prehiti grupo, osvoji 20 točk. Kolesar, ki ga peloton dohiti za krog, izgubi 20 točk. Tempo dirka se vozi 7,5 km za ženske in 10 km za moške kolesarje.
Dirka na končni cilj +
Dirka na končni cilj ali scratch race je dirka s skupinskim štartom, dolga 15 km za moške in 10 km za ženske. Gre za dirko za individualno uvrstitev z izredno preprostim in pristno tekmovalnim pravilom. Kdor pride na cilj prvi, zmaga. Prvi krog dirke je vedno nevtraliziran.
Omnium +
Omnium je kombinacija 4 vzdržljivostnih disciplin, v katerih se tekmuje na isti dan. Največkrat so to: dirka na končni cilj (scratch race), tempo dirka, dirka na točke in eliminacije. Kolesarji morajo pokazati konsistentnost skozi celoten dan, saj je končna razvrstitev odvisna od točk, ki jih vsak kolesar prejme za uvrstitev v posamezni disciplini. Točke zadnje discipline (dirke na točke) pa se neposredno prištejejo k točkam generalne razvrstitve. Ker zadnji šprint dirke na točke prinaša točke s faktorjem 2, je omnium kot disciplina izredno napet in gledalce ohranja v napetosti do samega konca.
02 / VELODROM
Vsaka črta ima pomen.
SHEMA VELODROMA · POGLED OD ZGORAJ
01 / NOTRANJI ROB
Azurna obala
Svetlomoder pas označuje spodnji rob tekmovalne površine. Med dirko ne služi krajšanju poti.
02 / MERILNA ČRTA
Črna črta
Leži 20 cm nad azurnim pasom. Po njej merimo dolžino steze — v Novem mestu 250 metrov.
03 / ŠPRINT
Rdeča črta
S črno črto omejuje šprinterski pas. Ko je vodilni kolesar v njem, ga tekmec prehiteva po zunanji strani.
04 / MADISON
Modra črta
Imenuje se tudi »stayers line«. Pri madisonu kolesarji, ki trenutno niso v dirki, vozijo nad njo.
250 m
KROG V NOVEM MESTU
44°
NAKLON V ZAVOJIH
7 m
ŠIRINA STEZE
NAŠ DOM
Novo mesto.
V Sloveniji imamo velodrom v Češči vasi blizu Novega mesta. Leta 1996 je bil tam zgrajen prvi velodrom v Sloveniji. Za namen mladinskega svetovnega prvenstva je bil tedaj zgrajen odprt objekt brez strehe. Zob časa je dirkališčni biser načel do propada, a je bil velodrom v letih 2018 / 2019 obnovljen in pokrit. Danes novomeška steza predstavlja eno boljših stez v naši regiji, kar s pridom izkoriščajo tudi ekipe sosednjih držav. Žal pa zaradi tehnično pomanjkljive izvedbe objekta ni moč uporabljati za tekmovanja najvišjega mednarodnega ranga. D/Š/INCL: 250 m / 7 m / 44° in 7° LES: sibirski bor
Rezerviraj prvo vožnjo
PREJPOTEM
03 / KOLO IN OPREMA
Manj delov. Več občutka.
01
02
03
04
05
06
ENA PRESTAVA · FIKSNI PRENOS · BREZ ZAVOR
Ko se vrti zadnje kolo, se vrtijo tudi pedala. Hitrost spreminjamo postopno, zato sta na stezi ključna nadzor in predvidljiva vožnja.
01 / Obroči in pnevmatike
Togost in aerodinamika sta ključni. Polni, večkraki in klasični obroči ponujajo različna razmerja med zračnim uporom, maso in odzivnostjo — izbira je odvisna od discipline, kolesarja in proračuna.
Na tekmovalnih kolesih so pogosti tubularji, prilepljeni na obroč. Ustrezna izbira, montaža in stanje pnevmatik so bistveni za oprijem.
02 / Pesto in pritrditev obročev
Zadnje pesto nima prostega teka: vrtenje zadnjega kolesa je neposredno povezano z vrtenjem gonilk. Tudi med počasno vožnjo noge ne mirujejo.
Obroči potrebujejo zanesljivo pritrditev za velike obremenitve pri štartu in šprintu; običajnih hitrih zapenjal na velodromskem kolesu ne uporabljamo.
03 / Verižnika in prestava
En sprednji in en zadnji verižnik pomenita eno prestavo. Izberemo jo pred vožnjo glede na disciplino, sposobnosti kolesarja in taktiko.
Težja prestava pri istem obratu pedalov prevozi večjo razdaljo, zahteva pa več navora. Lažja prestava pri isti hitrosti pomeni višjo kadenco.
04 / Gonilna os in gonilke
Višje postavljena gonilna os in praviloma krajše gonilke zagotavljajo več odmika pedalov od nagnjene površine steze.
Geometrija kolesa, dolžina gonilk in položaj kolesarja delujejo kot celota.
05 / Krmilo
Za šprint in skupinske discipline uporabljamo ukrivljeno krmilo. Oblika, globina in doseg so prilagojeni položaju ter zahtevam kolesarja.
V vožnjah na čas se uporabljajo tudi aero krmila z oporami za podlakti in podaljški.
06 / Okvir
Velodromski okvir združuje togost, odzivno geometrijo in aerodinamiko. Okvirji so lahko iz aluminija, jekla ali karbona; pri vrhunskih tekmovalnih kolesih prevladuje karbon.
Oblika in položaj na kolesu sta prilagojena namenu — od prvih krogov do tekmovalnega šprinta.
OPREMA
Vsak stik šteje.
Oblačila, čevlji in čelada dopolnjujejo kolo. Pomembni so dober oprijem, ustrezno prileganje in čim manj zračnega upora.
01
Oblačila
Oprijet tekmovalni kombinezon sledi telesu in zmanjšuje zračni upor. Pri vrhunskih modelih tudi struktura tkanine na ramenih in rokah usmerja tok zraka okoli kolesarja.
02
Čevlji in pedala
Tog čevelj in zanesljiv sistem vpenjanja povezujeta nogo s pedalom. Pri šprintu se uporabljajo tudi karbonske školjke in dodatni paščki za močnejšo fiksacijo.
03
Čelada
Čelada mora dobro sedeti na glavi. Za tekmovalne vožnje se uporabljajo tudi aerodinamični modeli, izbrani glede na disciplino in položaj kolesarja.
SPRETNOST
Nadzor pred hitrostjo.
Moč dobi smisel šele z obvladovanjem kolesa. Ravnotežje, natančna linija in mirno spreminjanje hitrosti so osnova vožnje na stezi.
01
Ravnotežje in track stand
V taktičnem šprintu lahko kolesarja skoraj povsem obstaneta. S »track standom« ohranjata ravnotežje in poskušata nasprotnika pripraviti do tega, da prvi prevzame vodstvo.
02
Menjava v madisonu
Kolesarja se izmenjujeta v dirki. Pri menjavi si pomagata s prijemom roke in zamahom — »hand slingom«, ki partnerju pomaga pospešiti. Usklajenost in občutek za drugega kolesarja sta ključna.
03
Valji
Valji so pogost pripomoček za ogrevanje. Ker kolo ni vpeto, zahtevajo miren trup, enakomerno vrtenje pedalov in nadzor smeri. Občutek razvijamo postopno z vajo.
ZA PRVO VOŽNJO
Prinesi svoje kolesarske čevlje in pedala, da zagotovimo združljivost sistema.
2FAST / NASLEDNJI KORAK
Zdaj pa na stezo.
Na prvi vožnji te skozi osnove vodi trener. Kolo in 90 minut vodene izkušnje sta vključena v ceno 69 €.
Spoznaj prvo vožnjo