…”Ne vem, kako naj ti vse skupaj še bolj približam. Ampak pičil sem domov, pobasal celotno družino in skupaj smo si ogledali dogodek in tekmovanja do konca. Uživali smo vsi, ne glede na strost in spol”…
…”Tako sem še pod vtisi včerajšnjega dne, da ne morem nič napisat. Vzhičen 100 na uro”…
This is what is all about
Ko sem po dogodku prejemal osebna sporočila, maile, sem samo še “uradno” dobil potrditev, da je dogodek Letečih 200 uspel, in, da imata tako dogodek, kot dirkališčno kolesarjenje v Sloveniji, prihodnost. Mi je odleglo… Približno 10 dni pred dogodkom, ko sem se do grla utapljal v finalni organizaciji in zraven balansiral še biznis(e) in treninge, sem seveda naletel tudi na mino. Pa ne destrukcije, ampak tisto, ko kdaj tudi doma zakuha argumentacija o smiselnosti početja kar počnem, kar počneva z Valom. In kar je “najlepše” je to, da, ko sva se s Katjo zelo živahno pogovarjala o vsemu, resnično nisem znal odgovoriti na preprosto vprašanje: Zakaj (si) to počneš? Nisem imel in tudi danes nimam niti enega res racionalnega odgovora, zakaj počnem te zadeve, ki mi jih resnični ni potrebno početi. A, vedno, ko po dogodku dobim feedback, kot je zapisan na začetku, dobim odgovor, zakaj to počnem. Gre za emocije, spoštovanje in zabavo, strnjene v šport in vznemirljivo doživetje. In, če tovrstno početje lahko prinese tudi nekaj dobrega na ravni družbe, zdravja, športa, potem še toliko bolje. Ja, cena je visoka, tovrstno početje ni dober biznis (ma kaj dober, sploh ni biznis, ampak je potrošnja), a zadovoljstvo dajati svetu navdih, motivirati za nove podvige, športe, skozi nenavadne zgodbe, je neprecenljivo. In nekako, kot že večkrat do sedaj, znova definira moj namen na tem planetu. In zato se to grem in se bom še šel.
Pa vendar, po temu dogodku, imam občutek, bo drugače. Drugače zato, ker smo nekaj premaknili.
Letečih 200 in malo drugačno kolesarjenje
Ko se je po socialnih omeržjih razplamtela kampanja, sem bil povabljen na nacionalko. “Opa, kaj pa je to…” sem si mislil. Smo bili mar opaženi? Ja bili smo opaženi, ampak, vabilo se je glasilo v smislu, če bi želel zadevo predsatviti na televiziji, češ, da za tako zvrst kolesarjenja sploh niso vedeli, in, da je njihova dolžnost, da Slovenijo informira o temu. Zadetek v polno, saj je namen dogodka bil točno v temu, predstaviti dirkališčno kolesarjenje, kolesarjenje, ki je zelo drugačno od tega, kar povprečni poznavalec sveta kolesarjenja pozna.
26. oktober 2024 – Letečih 200, 1. izdaja
Kako javnost navdušiti za šport, ki ga ne pozna? Šport, ki nam prinaša dirkanje po 250 meterskem lesenem ovalu, s 45′ nakloni, kolesi z eno prestavo in brez zavor, se po opisu sodeč sliši nadrealen, nedostopen in nevaren. A istočasno prinaša tudi obljubo atraktivnosti ter zabave. In v temu sem videl čarobno kombinacijo, ki bo “zagotovo” premaknila ljudi, če se jim le da priložnost.
In tako se je rodila ideja o Letečih 200. Dogodek, ki bo aktivno vključeval obiskovalce, a istočasno predstavil osupljive čare dirkališčnega kolesarjenja. Za tak dogodek ni potrebnih “146” velodromskih tekmovalcev in ne “1200” gledalcev (ne da bi se jih branil, a do tja moramo še priti :-)), popolnoma dovolj je nabrati 30 tekmovalcev, jim dodati sestavino kakšne dirkališčno kolesarske legende v navezi z nekaj izkušenimi vrhunskim riderji in show se lahko prične.
Letečih 200; dogodek za tiste, ki radi samo gledajo in za tiste, ki se radi vključujejo v dogajanje
Discovery rides:
Sam sem se še kot otrok spraševal, kako neki se je voziti s kolesom po takem ovalu. In seveda sem tudi fantaziral o hitrostih, občutkih, razmišljal, če lahko kolo zdrsne in, … da bi bilo zelo imenitno zadevo preizkusiti. A ko bi to le bilo mogoče.
Dogodek, katerega znatno pomemben del je bil približati velodrom ljudem, se je tako pričel z možnostjo odkrivanja sveta kolesarjenja po velodromski stezi. V skoraj 30 minutah, ko je bila informacija, da bo možen preiskus steze in vožnje s posebnimi kolesi zunaj, so se termini zapolnili. Za vožnjo po velodromski pisti ni potrebnega nekega hudega predznanja. Posameznik mora znati voziti kolo in imeti mora kolesarsko opremo. A po opisu in komentarjih posameznikov, ki so si drznili sprobati stezo, tudi nekaj “jajc”. 🙂
Vse udeležence, pa je čakalo še lepo presenečenje. Poleg tega, da so lahko preizkusili novo in tehnološko napredno znamko kolesarskih čevljev Zuatu, jim je doživetje steze obogatila še ena malenkost. Udeleženci so se lahko učili prvih osnov dirkališčnega kolesarjenja ne samo od mene, temveč so bili deležni napotkov in coachinga legendarnega dirkališčnega kolesarja, več kratnega olimpijskega medalista in svetovnega prvaka Matthijs-a Büchli-ja. V vsega 30 minutah se je lahko vsak posameznik naučil toliko, da je spoznal specifike velodromskega kolesa, zakonitosti steze in na koncu, po komentarijh sicer s kar precej možganske telovadbe, tudi odpeljal nekaj krogov velodromskih krivin. Nekaj krogov pomeni cca 4 kroge, oz. 1000 metrov. Razdalja, ki za vsakega cestnega ali gorskega kolesarja sploh ni razdalja, ampak je zgolj trenutek, na velodromu dobi drugačne razsežnosti. Razsežnosti, ko kolesarja, ki brez problemov prekolesari 100 km, po vsega 4 krogih “zdelata” adrenalin in “zapečena” stegna.
Odpirati se je pričel nov svet. Obiskovalci, ki so bili prepričani, da znajo voziti kolo, so se kar naenkrat morali učiti voziti kolo na novo. Drugačna pozicija na kolesu, 1 prestava, nič zavor in neposredni prenos pri pedaliranju, so nekaj čisto drugega, kot vožnja na specialki ali gorcu. Pa vendar, čisto vsi avanture željni posamezniki in posameznice, so uspešno opravili Discovery vožnjo. Bil sem super navdušen. Razen nekaj “pilotiranja” ob prvih obratih, ko si je bilo potrebno zapeti čevlje v pedala (kar je drugače in težje, kot na navadnih kolesih, saj se ti na pistašu pedla neprestano premikajo), je šlo vse brezhibno, niti enega padca, ali odstopa. Bravo in čestitke vsem udeležencem. Očitno so imeli dobre trenerje… 😉
Navdušenje je bilo veliko in nepopisno. Čeprav so noge in pljuča pekla (prvič je vedno tako, saj posameznik, da zagotovi delovanje fizikalnih zakonov sebi v prid, instinktivno vozi skoraj da “all out”, kar je z eno samo fiksno prestavo, hitro velik izziv), je bilo zadovoljstvo ogromno. In še nekaj… pričela se je pojavljati želja po še. Jaz bi pa še, se bo dalo še kdaj, ali bo možna rekreacija, mi bi se vozili 1x na teden iz MB na rekreativni trening,… Ko sem slišal te besede navdušenja in videl zadovoljne obraze, sem vedel, da se je nekaj premaknilo. In sedaj je moja obljuba postala dolg… Pred nekaj dnevi je tako že padla odločitev, po novem letu, oz. z januarjem 2025 2Fast klub pričenja s ponudbo dirkališčno kolesarske športne rekreacije. Prijaviš se lahko tukaj!
King of Speed, Turnir v Šprintu & Keirin
Če so bile Discovery vožnje kruh, je tekmovalni del dogodka prinašal igre. Obiskovalci so lahko odgovor na vprašanje kako izgleda eden najhitrejših športov na planetu, pri katerem je doseganje visokih hitrosti gibanja športnika odvisno zgolj od njegove moči, v vsem svojem sijaju, dobili v popoldanskem delu. Ko je bil na vrsti tekmovalni del, so bili gledalci deležni poslastice hitrosti, “vesoljskih” koles in atraktivnih voženj.
V Sloveniji smo imeli veliko čast obiska dirke ene bolj perspektivnih mladih ekip iz Češke. Ekipa U23, večkratna dobitnica odličij z evropskih prevenstev in svetovnih prvenstev, sestavljena iz mladih kolesarjev in kolesark, je prinesla A igro. S prikazom tega kako izgleda in tekmuje ekipa, ki si jo želimo v bližnji prihodnosti zgraditi v tudi v Sloveniji, je mlada Češka ekipa popestrila tekmo z izkušenostjo in hitrostjo. Ostali tuji tekmovalci iz Italije, Nizozemske, Hrvaške in celo Kanade, so dodali samo še piko na i in občutek prestižnosti. Seveda pa je bila tudi Slovenija zastopana s strani velikih navdušencev in izbrane peščice dirkališčnih mojstrov.
Največja čast, pa nas je doletela z obiskom že prej omenjenga Matthijs-a Büchlija. Ta žal zaradi bolezni ni mogel nastopiti na dirkah, je pa zato zapolnil in-field s svojim znanjem, nasveti in pomoči ostalim riderjem.
Tekmovalni del, ki je zaradi tipa dogodka bil ekshibicijske narave, je popestril popoldansko dogajanje s turnirjem v Šprintu, prvič v Sloveniji izvedenem Keirinu in tekmovanju za prestižno nagrado Kralja hitrosti.
Car wattov in obratov
Predznak dirkališčnega kolesarjenja je moč. Ko gre za velodrom, se bolj ali manj govori o wattih in obratih. Pogled na velodromske šprinterje, pa na nek način opraviči zakaj je temu tako. Enormne količine wattow, ki presegajo vrednost 2000 pri vrhunskih šprinterjih, pa pri vsakemu, ki rad obrača pedala, porodi vprašanje, koliko wattov pa zmore on sam. Kot del spremljevalnega programa je potekal tudi izziv, ki smo ga poimenovali kar Car Wattov in Obratov. Izziv je bil preprost; sedi na posebno kolo, Wattbike, in v vsega 6 sekundah daj vse od sebe. Čim močneje in čim hitreje. In kako se je samo “tekmovalo”. Nekateri so želeli podreti zvočne zidove, drugi so samo opazovali od daleč, a obrati so se vrstili in odkrito rečeno, rezultati niso bilo zanemarljivi.
Tehnološki kolesarski biserji na ogled
Ena večjih atrakcij za gledalce je bila možnost obiska tako imenovanega “in-fielda” oz. osrednjega dela steze, kjer se na tekmah nahajajo tekmovalci in ekipe. Običaj je, da so gledalci na tribunah, atleti z ekipami pa v in-fieldu. In ker je in-filed drug svet, ki je običajno zelo blizu tribunam, a zaradi prepovedi dostopa gledalcem, tako daleč, smo želeli narediti tudi na to temo nekaj drugačnega. Prav vsi obiskovalci, so imeli možnost ogleda in-fileda in videti pogled na progo še s tekmovalčeve perspektive, si ogledati tehnološko dovršena kolesa od čisto blizu,… Kolesa iz posebnih materialov, opremljeni z ogromnimi verižniki, aerodinamično dovršeni izstrelki, so bili motiv fotografiranj in zvedavih vprašanj.
A vrhunsko razvita in konstruirana kolesa še vedno potrebujejo močno nogo in kolesarja. Za učinkovit prenos moči na pedala in na kolo, pa je znatnega pomena tudi čevelj. Čevlji za track cycling, kot kolesa, morajo in tudi so drugačna od tistih cestno kolesarskih čevljev. V Sloveniji smo tako na pisti prvič predstavili tehnološki biser, kolesarski čevelj nove znamke Zuatu. Čevelj, v osnovnih modelih namenjen za na cesto, z najtršo karbonsko platformo na svetu (10 slojev karbona tvori celotno školjko stopala, ki globoko objame tudi peto), je izredno primeren za tudi vikend drikače in velodromske rekreativce. Testiranja klasičnih modelov so požela navdušenje, na ogled pa je bil tudi že šprintersko velodromski model čevlja, ki je v celoti izdelan iz karbona, in ki se ga izdeluje s posebno tehniko jemanja odlitka kolesarjevih stopal.
Letečih 200 in pogled v prihodnost
Sprožiti začetek track cyclinga v Sloveniji je osnovna ideja, ki nam je prinesla Letečih 200. Dogodek, ki je združil lepo število ljudi, ki tega športa niso poznali in so se vanj instantno zaljubili, ali bili vsaj navdušeni nad njim. 🙂
Kam nas to pelje? Ni še minilo 10 dni od dogodka, a sem z mislimi že pri naslednjemu. Ne, ta ne bo “čez 1 mesec”, bo šele naslednje leto, a ker želim da zadeva raste, se je takih projektov potrebno lotevati s precejšnjo zalogo časa. Želim si, da bo Letečih 200 čez nekaj let postal menarodno prepoznaven dogodek. Ne toliko zaradi resnega tekmovanja, kot zaradi ekskluzive, zabave in športa samega. Ekskluzive zaradi tega, ker vam bom vedno želel pripeljati zanimive, svetovno prepoznavne kolesarje in zaradi tega, ker se bodo kolesarji lahko udeležili dirke Letečih 200 le na podlagi povabila. Zabave, ker bomo v vrhunski šport vnesli veliko mero spremljevalnega programa, vključevnja obiskovalcev ter showa. In nenazadnje, da bo prepoznaven zaradi športa samega, saj ta ni samo domena vrhunskih kolesarjev, temveč tudi rekreacije in športne rekreacije za vse generacije.
Kako je bilo?
Pravijo, da slika pove več kot 1000 besed. Če se ti letos ni uspelo udeležiti Letečih 200, lahko še vedno vidiš kako smo se imeli v foto galeriji dogodka tukaj. Poglej si jo, naslednjič pa soustvari foto utrinke z nami. 😉